Würth MIG 180-5S Traducción Del Manual De Instrucciones De Servicio Original página 260

TOČKOVNI VAREK nastane, ko se gorilnik premika
v ravni liniji, pri čemer sta žica in šoba usmerjeni
v sredino zvarnega spoja.
(Glejte sliko H (a) na strani 9.)
VIJUGASTI VAREK se uporablja, ko želite nanesti
kovino na večjo površino, česar ni mogoče izvesti
s točkovnim varkom (brez nihanja). Varek izvedete
tako, da z elektrodo vijugate od ene strani do druge
in jo pomikate vzdolž varjenca, pri čemer na koncu
vsakega nihaja upočasnite gib. To je najboljši način
za izboljšanje prodiranja zvara.
(Glejte sliko H (b) na strani 9.)
6.3 Položaj varjenja
Vodoravni položaj je najlažji in najpogosteje
uporabljen položaj varjenja. Najbolje je, da varite
v vodoravnem položaju, če je mogoče, saj lahko
tako najlažje dosežete dobre rezultate.
(Glejte sliko I (a) na strani 9.)
Horizontalni položaj se izvaja zelo podobno
kot vodoravni položaj, le da je kot B (glejte
»DRŽANJE GORILNIKA«) takšen, da je žica bolj
usmerjena proti kovini nad zvarnim spojem, kar
preprečuje, da bi žlindra tekla navzdol, hkrati pa
omogoča dovolj nizko hitrost premikanja. Primeren
kot B se začne pri približno 30 stopinjah NAVZDOL,
pravokotno na varjenca.
Vertikalen položaj je lažji za mnogo ljudi, saj
pri njem vlečete gorilnik od zgoraj navzdol. Včasih
je težko preprečiti, da žlindra ne bi tekla navzdol.
Potiskanje gorilnika od spodaj navzgor lahko zagotovi
boljši nadzor žlindre in omogoča nižje hitrosti
premikanja za globlje prodiranje. Pri navpičnem
varjenju je kot B (glejte »DRŽANJE GORILNIKA«)
običajno vedno nič stopinj, kot A pa običajno znaša od
45 do 60 stopinj, kar omogoča boljši nadzor žlindre.
(Glejte sliko I (b) na strani 9.)
Položaj nad glavo je najzahtevnejši položaj za
varjenje. Kot A (glejte »DRŽANJE GORILNIKA«)
mora biti ves čas 60 stopinj. Ohranjanje tega kota
bo zmanjšalo možnost, da bi staljena kovina padla
v šobo. Kot B mora biti nič stopinj, tako da je žica
usmerjena neposredno v zvarni spoj. V primeru
prekomernega kapljanja žlindre izberite nižjo
toplotno nastavitev. Poleg tega je bolje uporabljati
vijugasti varek kot točkovni varek.
(Glejte sliko I (c) na strani 9.)
6.4 Večvarkovno varjenje
Sočelni zvarni spoji: Pri sočelnem varjenju
debelejših materialov morate pripraviti robove
materiala, ki ga želite spojiti, tako da poševno
260
zbrusite rob enega ali obeh kosov kovine, ki ju
spajate. Tako ustvarite žleb v obliki črke V med
obema kosoma kovine, ki ga morate tesno zvariti.
V večini primerov bo treba v spoj nanesti več kot en
zvarek, da bi zaprli žleb v obliki črke V.
Nanašanje več kot enega zvarka v isti zvarni spoj
je znano kot večvarkovni var.
Slika J na strani 9 prikazuje zaporedje nanašanja
več varkov v en sočelni spoj »V«.
POZOR:
Pri uporabi samozaščitne žice s talilom
v sredici je zelo pomembno, da z dletom
temeljito odstranite in skrtačite žlindro z vsakega
dokončanega varka pred izdelavo naslednjega
varka, sicer bo naslednji varek slabe kakovosti.
Kotni zvarni spoji: Pri večini kotnih zvarnih
spojev na kovinah, ki so srednje do močne
debeline, bo za izdelavo močnega spoja potrebno
večvarkovno varjenje. Risbe na sliki K na strani 9
prikazujejo zaporedje nanašanja več varkov v en
kotni zvarni spoj (a) in kotni zvar »T« spoja (b).
6.5 Točkovno varjenje
Obstajajo trije načini točkovnega varjenja:
s prežganjem, s polnjenjem odprtine in na robu
kotnega zvara. Vsaka metoda ima prednosti in slabosti
glede na določen način uporabe in osebne preference.
Način s prežganjem zvari dva kosa kovine, ki
se prekrivata, tako da prežge skozi zgornji kos do
spodnjega kosa. Pri uporabi te metode se običajno
bolje obnesejo žice z večjim premerom kot tiste
z manjšim premerom. Običajno se pri načinu s
prežganjem najbolje obnesejo samozaščitne žice
z 0,9 mm in s talilom v sredici. Pri tej metodi ne
uporabljajte samozaščitne žice z 0,75 mm s talilom
v sredici, razen če je kovina ZELO tanka oziroma če
sta sprejemljiva prekomerno nalaganje polnilne kovine
in minimalno prodiranje. Vedno izberite VISOKO
(»HIGH«) toplotno nastavitev ter prilagodite hitrost
žice, preden začnete s točkovnim varjenjem.
(Glejte sliko L (a) na strani 9.)
Način s polnjenjem odprtine ustvari
zvar z najbolj dokončanim videzom med tremi
načini točkovnega varjenja. Pri tej metodi najprej
preluknjate ali izvrtate odprtino v zgornji kot kovine,
nato pa usmerite oblok skozi odprtino, da prodrete
v spodnji kos. Počakate, da žlindra zapolni odprtino
in ustvari točkovni var, ki je gladek in poravnan s
površino vara na zgornjem kosu. Izberite žico s
pravilnim premerom, ustrezno toplotno nastavitev in
prilagodite hitrost žice, kot bi to storili pri varjenju
materiala enake debeline z neprekinjenim zvarom.
(Glejte sliko L (b) na strani 9.)