simptome, kot so stalno ali ponavljajoče se nelagodje, bolečina, močno bitje srca,
razbolelost, mravljinci, odrevenelost, pekoč občutek ali otrplost, TEH OPOZORILNIH
ZNAKOV NE PREZRITE. TAKOJ SE POSVETUJTE Z USTREZNIM ZDRAVSTVENIM
OSEBJEM, čeprav se znaki pojavijo, ko ne delate z računalnikom. Podobni znaki so
lahko povezani z bolečimi in včasih trajnimi poškodbami ali motnjami živčevja, mišic,
kit ali drugih delov telesa. Mišičnoskeletne motnje vključujejo sindrom zapestnega
prehoda, vnetje sklepov, vnetje kitne ovojnice in druga stanja.
Raziskovalci še nimajo odgovorov na vrsto vprašanj o kostno-mišičnih obolenjih,
se pa na splošno strinjajo, da jih povzročajo številni dejavniki, med drugim: zdravje
nasploh, stres in načini, kako ga posameznik obvlada, njegovo zdravstveno in fizično
stanje ter drža med delom in drugimi dejavnostmi (vključno z uporabo tipkovnice in
miške). Dejavnik je lahko tudi čas, ki ga posameznik porabi za opravljanje dejavnosti.
Nekaj smernic, ki vam lahko pomagajo do udobnejšega počutja pri delu z
računalnikom in morda zmanjšajo možnost pojava mišičnoskeletnih motenj,
lahko najdete v »Vodiču za zdravo uporabo računalnika«, ki je priložen
programski opremi naprave ali v »Vodiču za zdravo igranje«, ki je na voljo na
spletnem mestu www.xbox.com. Če programska oprema ni priložena napravi,
lahko »Vodič za zdravo uporabo računalnika« najdete na spletnem mestu www.
microsoft.com/hardware ali (samo v ZDA) pokličete telefonsko številko (800)
360-7561 in zahtevate brezplačni CD.
Če imate vprašanja o tem, kako so življenjski slog, dejavnosti oziroma zdravstveno
ali fizično stanje povezani z mišičnoskeletnimi motnjami, se posvetujte z ustreznim
zdravstvenim osebjem.
Napadi zaradi preobčutljivosti na svetlobo
Nekateri ljudje, ki sicer predstavljajo zelo majhen delež celotnega prebivalstva,
lahko doživijo napad, ko so izpostavljeni določenim vizualnim dejavnikom, kot
so utripajoče luči in vzorci, ki se lahko pojavijo v videoigrah. Tudi posamezniki, ki
še nikdar niso doživeli epileptičnega ali drugačnega napada, imajo lahko stanje,
ki še ni bilo diagnosticirano, a pri gledanju videoiger vseeno povzroči tako
imenovane foto-občutljive epileptične napade.
Ti napadi imajo lahko različne simptome, kot je vrtoglavica, spremenjen vid,
trzanje obraza ali oči, tresenje ali trzanje rok in nog, izguba orientacije, zmeda
ali trenutna izguba zavedanja.
Napadi lahko povzročijo tudi izgubo zavesti ali krče, pri katerih lahko pride do
poškodb zaradi padca ali udarca ob bližnje predmete.
Če se pojavi kateri koli od teh simptomov, nemudoma prekinite igranje in se
posvetujte z zdravnikom. Starši naj bodo pozorni na navedene simptome in o
njih vprašajo otroke – otroci in najstniki so bolj izpostavljeni tveganju kot odrasli.
Tveganje foto-občutljivih epileptičnih napadov lahko zmanjšate z upoštevanjem
naslednjih previdnostnih ukrepov:
191