SL
Perilo, ki ga želite zlikati, razdelite po mednarodnih oznakah na našitkih oblačil, če teh
oznak ni, pa po vrsti blaga.
Pričnite z likanjem tkanin, ki zahtevajo najnižjo temperaturo, tako da skrajšate čas čakanja
(likalnik potrebuje manj časa za segrevanje kakor pa za hlajenje) in odpravite tveganje
ožganja tkanin.
sintetika, akril, najlon, poliester: nizka temperatura;
volna, svila: srednja temperatura;
bombaž, lan: visoka temperatura;
tekstil, ki ga ne likamo.
POLNJENJE POSODE ZA VODO
Prepričajte se, da je vtič (13) iztaknjen iz omrežne vtičnice.
Izbirno stikalo za paro (5) pomaknite v položaj »0« [Sl. B].
Odprite vratca (6).
Likalnik postavite tako, da lahko vodo čim lažje nalivate v ustrezno odprtino in se izognete
razlivanju.
Vodo počasi nalivajte v rezervoar s pomočjo ustrezne merice (14) [Sl. C].
Ne presezite najvišje ravni vode, ki je označena na rezervoarju (9) z napisom »MAX«.
Zaprite vratca (6).
IZBIRA TEMPERATURE
Likalnik postavite v navpični položaj.
Vtič (13) vstavite v omrežno vtičnico.
Temperauto nastavite glede na vrsto tekstila, ki je označena na oblačilnih etiketah in sledi
mednarodnim določilom, z vrtljivim gumbom za nastavitev temperature (2), [Sl. D].
Vžig signalne lučke za nadzor temperature likalne plošče (1) označuje, da je likalnik v fazi
segrevanja.
Počakajte, da signalna lučka za nadzor temperature likalne plošče (1) ugasne, preden
pričnete z likanjem.
Za izbiro prave temperature si oglejte spodnjo preglednico.
Etiketa
na oblačilu
68
PRIPRAVA
UPORABA
Vrsta
tkanine
sintetična vlakna
npr. viskoza, poliester
svila, volna
bombaž, lan
Izbirno stikalo
temperature
•
••
•••